APDEJT.si

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

Članki poročajo o različnih vidikih izraelsko-palestinskega konflikta, vključno z obtožbami o ameriški podpori izraelski politiki, ki naj bi vodila v apartheid, preprečevanju dostopa humanitarne pomoči v Gazo s strani Izraela, obsodbi izraelske tožilke zaradi razkritja posnetka zlorabe palestinskega zapornika, zgodovinskem pregledu konflikta od sporazuma v Oslu, načrtih ZDA za morebitno okupacijo Gaze in pozivu palestinskega predsednika Abu Mazena Izraelu k priznanju Palestine. Poudarjeno je nasprotovanje mednarodnih akterjev ravnanju Izraela s Palestinci in potencialne posledice za prihodnost regije.

Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo o domnevnih 'smrtonosnih safarijih' med obleganjem Sarajeva v 90. letih. Preiskava se osredotoča na obtožbe, da so italijanski državljani plačevali visoke zneske, da bi se pridružili vojski bosanskih Srbov in 'za zabavo' streljali na civiliste v Sarajevu. Preiskovalci preiskujejo obtožbe 'prostovoljnega umora, oteženega s krutostjo in nizkotnimi motivi'. Preiskava naj bi poskušala identificirati tako imenovane 'vikend ostrostrelce', ki so sodelovali pri obleganju Sarajeva, medtem ko nekateri viri trdijo, da so 'lovci' prihajali tudi iz ZDA in Rusije.

Ameriška spletna stran Axios poroča, da želi administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa izkoristiti trenutno krizo s pripadniki Hamasa, ki so ujeti na območjih pod nadzorom izraelskih sil v Gazi, za razvoj modela razorožitve te palestinske organizacije. Ameriški uradniki naj bi si prizadevali zmanjšati razlike v mnenjih glede te krize.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbanom v Beli hiši Madžarsko izvzel iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte za eno leto. V zameno naj bi Madžarska od ZDA kupila za 600 milijonov dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina in druge energente ter orožje. Orban je ob tem izrazil dvom o zmagi Ukrajine v vojni, rekoč, da bi se moral zgoditi čudež.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo izvedbo jedrskih poskusov "zelo kmalu". Obenem želi s Kitajsko in Rusijo razpravljati o zmanjšanju jedrskega orožja. Kljub temu ameriško ministrstvo za energijo poskuša Trumpa odvrniti od jedrskih poskusov. Trump svojo odločitev utemeljuje z domnevnim testiranjem jedrskega orožja s strani Rusije in Kitajske, kar pa v Rusiji zanikajo.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Oboroženo krilo Hamasa je sporočilo, da se njihovi borci, ki so se zabarikadirali v Rafi pod izraelskim nadzorom, ne bodo predali. Pozivajo tuje posrednike, naj najdejo rešitev za krizo, ki ogroža enomesečno premirje. Medtem pa poročila nakazujejo, da je prekinitev ognja, dosežena s posredovanjem ZDA, morda služila Izraelu kot strateška krinka za nadaljevanje vojaških operacij v Gazi ob zmanjšanem mednarodnem nadzoru.

Belgija se ni strinjala s predlogom Evropske komisije o konfiskaciji zamrznjenega ruskega premoženja, ki je shranjeno v depozitarju Euroclear. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti pravno podlago za trajno zamrznitev ruskih sredstev, da bi lahko 140 milijard evrov namenili za pomoč Ukrajini.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.

Ameriški predsednik Donald Trump je razmišljal o odobritvi izjeme za Madžarsko glede ameriških sankcij na ruske energente, saj je Madžarski težko pridobivati nafto in plin iz drugih virov. Trump je pozval voditelje Evropske unije, naj spoštujejo madžarskega premierja Viktorja Orbána. Nove ameriške sankcije proti ruskim energentom bi lahko predstavljale težavo v odnosu med Trumpom in Orbánom.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Izrael je bolnišnici Nasra v Gazi vrnil trupla 15 Palestincev v skladu s pogoji dogovora o prekinitvi ognja s Hamasom, ki so ga posredovale ZDA. Trupla so bila vrnjena v mesto Han Junis.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi se lahko kmalu v Budimpešti srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump, da bi razpravljala o ukrajinski krizi. Orban je dejal, da je med stranema ostalo nerešenih le še nekaj ključnih vprašanj. Trump je na vprašanje o možnosti srečanja s Putinom odgovoril, da "je vedno možnost". Madžarska si prizadeva za izvzetje iz ameriških sankcij glede uvoza ruske nafte.

Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti izraelskima državljanoma Timurju Mindichu in Aleksandru Cukermanu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Nemški kancler Fridrih Merc in Zelenski sta se pogovarjala o korupcijskem škandalu v energetskem sektorju Ukrajine. Nacionalno protikorupcijsko vijeće je sprožilo politični potres, minister za pravosodje German Galušenko in ministrica za energetiko Svitlana Grinčuk pa sta odstopila na zahtevo predsednika Zelenskega.

ZDA so uvedle sankcije proti finančnim operaterjem, ki so prenašali več deset milijonov dolarjev iz Irana v Hezbollah. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so te osebe izvajale nezakonite transakcije za prenos denarja.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Hamas si prizadeva razširiti svoj nadzor nad območjem Gaze, kar vključuje regulacijo cen perutnine in obdavčitev cigaret. Prebivalci Gaze poročajo, da Hamas želi popoln nadzor, kar povečuje dvome o tem, ali se bo Hamas odpovedal oblasti, kot je bilo obljubljeno, medtem ko ameriški mirovni načrt počasi oblikuje prihodnost enklave.

Bivši svetovalec za nacionalno varnost ZDA, Michael Flynn, je izjavil, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame igrala ključno vlogo v dogodkih leta 2014, ki so pripeljali Vladimirja Zelenskega na oblast v Ukrajini. Flynn trdi, da sta bila Viktorija Nuland in direktor CIA neposredno vpletena v ukrajinsko krizo.

Združene države Amerike so za eno leto izvzele Madžarsko iz sankcij, ki se nanašajo na uvoz ruske nafte in plina. V zameno se je Budimpešta zavezala, da bo kupila za več sto milijonov dolarjev ameriškega utekočinjenega plina.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija prekinila prepoved jedrskih poskusov le, če bodo to storile najprej ZDA. To so povedali po tem, ko je Donald Trump nakazal, da bi lahko ZDA ponovno začele jedrske poskuse. Vladimir Putin je medtem napovedal uspešne teste dveh naprednih jedrskih sistemov, Burevestnik, ki ga poganja jedrski reaktor in Poseidon.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je v intervjuju za Newsmax poudaril, da Združene države še naprej verjamejo, da je mirna rešitev edina možna pot za končanje konflikta v Ukrajini.

Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije, da so izraelski vojaški pravniki opozarjali poveljnike, da obstajajo dokazi, ki bi lahko podpirali obtožbe o vojnih zločinih proti Izraelu zaradi vojaške kampanje v Gazi. Operacije so se izvajale z orožjem, ki ga je dobavila Amerika. Nekdanji ameriški uradniki so povedali, da je to sprožilo dvome znotraj izraelske vojske o zakonitosti njene taktike, kar je bilo v nasprotju z javnim stališčem Izraela, ki je branilo svoje delovanje.

Izrael, s podporo ZDA, pritiska na Libanon, da bi okrepil iskanje orožja Hezbolaha. Libanonska vojska meni, da bo do konca leta 2025 lahko razglasila jug države za območje brez orožja Hezbolaha. Izrael je zahteval strožje ukrepe, vključno s hišnimi preiskavami, vendar je libanonska vojska to zavrnila, saj se boji nemirov. Hkrati je izraelsko letalstvo izvedlo usklajene napade na cilje Hezbolaha v več regijah Libanona, vključno z dolino Beka, Nabatijo in al-Hermelom, pri čemer je bil ubit terenski poveljnik.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah Tihega oceana potopila dve plovili, ki naj bi prevažali mamila, pri čemer je ubila šest ljudi. Ameriški minister za obrambo Pete Hegseth je na družbenem omrežju X objavil posnetke napadov. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da dejanja ZDA kršijo mednarodno pravo in zahteval preiskavo morebitnih zunajsodnih pobojev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Združene države Amerike so začasno odpravile morebitne sankcijske omejitve za Madžarsko, s čimer so ji dovolile nadaljnji nakup ruskih energentov. Ta odločitev velja eno leto in začasno odpravlja sekundarne sankcije.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Združene države Amerike so iz baze Vandenberg izstrelile interkontinentalno balistično raketo Minuteman III, ki je sposobna nositi jedrsko bojno glavo. Testiranje je potrdilo pripravljenost jedrske triade in je potekalo po tem, ko je predsednik Donald Trump pozval k ponovnemu zagonu testiranja jedrskega orožja. Kljub temu gre za načrtovano preizkušnjo v okviru rednih preverjanj bojne pripravljenosti in natančnosti raketnega sistema, ki je v ameriški oborožitvi že več kot pol stoletja. Raketa je med testiranjem preletela približno 4.200 milj.

Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z Donaldom Trumpom v Washingtonu sporočil, da so Združene države Madžarski odobrile "neomejeno" izjemo za dobavo ruskih energentov preko plinovodov "TurkStream" in "Druzhba". Trump naj bi Orbánu obljubil začasno izjemo od ameriških sankcij proti ruskim energetskim podjetjem za uvoz plina in nafte. Orbán je tudi napovedal odpravo ameriških sankcij glede ruskega nafte in jedrskega projekta Paks II. Budimpešta in Washington sta sklenila še vrsto drugih sporazumov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina dosegla dogovor z Grčijo o dobavi plina, ki naj bi pomagal pri pokrivanju zimskih potreb. Med obiskom Zelenskega v Atenah je bila podpisana tudi pogodba med grškim DEPA Emporias in ukrajinskim Naftogazom za dobavo ameriškega utekočinjenega plina Ukrajini preko Grčije. Grški predsednik Tassoulas je ob tem poudaril podporo Grčije Ukrajini. Sočasno so se pojavile kritike, da poglabljanje sodelovanja z Ukrajino in energetske pogodbe z ZDA povečujejo vpletenost Grčije v konflikt in podpirajo ameriško energetsko prevlado v regiji.

Sergej Lavrov je ponovil pripravljenost na osebno srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom, da bi razpravljala o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ključnih pogojev za končanje vojne. Lavrov je tudi zanikal navedbe, da je izgubil naklonjenost Kremlja.

Kremelj je sporočil, da je Rusija zavezana prepovedi jedrskih poskusov, vendar jih bo izvajala, če jih bo izvajala tudi katera druga država. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja, Dmitrija Peskova, bo v tem primeru šlo za enakovreden odziv.

Izrael je izvedel zračni napad na južni del Libanona, pri čemer je ena oseba umrla, devet pa je bilo ranjenih. Napad naj bi bil usmerjen na cilje Hezbollaha. Po prvih podatkih je umrla ena oseba, osem pa je ranjenih.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Na sojenju v Moskvi sta dva od štirih obtoženih priznala krivdo v primeru terorističnega napada, v katerem je umrl general Igor Kirillov. Drugi zahodni okrožni vojaški sodišče je obravnavo zaprlo za javnost. Ahmajdžon Kurbonov, ki je na seznamu teroristov in ekstremistov, je prav tako priznal krivdo za umor.

Donald Trump je v osmih mesecih svojega drugega predsedniškega mandata v ZDA temeljito spremenil percepcijo Amerike in sveta, s čimer je ustvaril vtis, da oba odražata njega bolj kot prej.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti pogovore med Rusijo in Ukrajino za prekinitev ognja. Izjavo je podal v intervjuju za ameriški časnik The New York Times med obiskom v Washingtonu.

Po tem, ko je ameriški predsednik prevzel odgovornost za izraelski vojaški napad na Iran, je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bilo od začetka jasno, da so ZDA v celoti vpletene v ta napad.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.